18.9 C
Šentjur pri Celju
13/08/2022
sentjur.net

Kako povečati lokalno samooskrbo?

Šentjur, 8. 4. 2015 – V sredo, je bilo v prostorih Razvojne agencije Kozjansko srečanje, na katerem so člani projektne skupine predstavili dosedanje aktivnosti za povečanje lokalne samooskrbe. Lokalna samooskrba v osnovi pomeni čim večje uvajanje lokalno pridelane hrane v šole, vrtce, in druge. S ponudbo kvalitetne in doma pridelane hrane pa se tudi povečujejo osnovne in dopolnilne dejavnosti na kmetijah oziroma na podeželju. V goste so povabili tudi samostojnega raziskovalca Antona Komata, enega izmed pobudnikov urbanih eko vrtov v Mariboru in aktivista za ohranitev in varovanje narave. Poudaril je, da smo se v Sloveniji nespametno odrekli samooskrbe s hrano, zato večino hrane uvažamo iz tujine. S tem sta se posledično znižali tudi prehranska varnost in zdravje prebivalcev, na drugi strani pa je tudi padel prihodek lokalnim predelovalcem hrane. Tako na primer na policah zunaj sezone najdemo uvoženo zelenjavo, kot je paradižnik, poleti, ko je zrela slovenska, pa prostora zanjo ni, ali pa je predraga. Dodal je, da je naloga velikih trgovskih centrov uničiti male pridelovalce, tudi s tem, da cene izdelkov znižajo, tem cenam pa ne morejo konkurirati domači pridelovalci. Posledično propadejo in monopol prepustijo veliko manj kvalitetni hrani, gojeni na stiroporu. Komat je tudi pobudnik, da bi javni zavodi čim več uporabljali domačo hrano, seveda s tem, da se z kmeti dogovorijo, kdaj in koliko pridelane hrane potrebujejo.

O možnosti zagotavljanja pridelkov zelenjave in poljščin za potrebe javnih zavodov na območju občine Šentjur je spregovoril tudi specialist za področje zelenjadarstva in poljedeljstva Igor Škerbot. “Najpomembnejša stvar v tem postopku je iskanje znanja,” je povedal Šekerbot. Za primer dobre prakse je omenil lokalnega kmeta, ki že pred sedmo uro zjutraj nabere solato za lokalni vrtec, da imajo nato kuharice dovolj časa, da to solato pripravijo za obrok otrok. Poudaril pa je terminskost sajenja zelenjavnic in z pametnem sajenjem lahko zagotavljajo kvalitetno hrano in odkup te tudi 10 mesecev na leto in več. Predstavitev pogojev za prodajo osnovnih kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij v javne zavode pa je predstavila še Vesna Mihalič, svetovalka na KGZS – Zavod Celje. Prav tako so predavatelji navedli nekaj primerov dobrih praks, ki so se uveljavili po drugih občinah s področja pridelave mleka, mesa, kruha, sadja in zelenjave.

Člani projektne skupine za povečanje lokalne samooskrbe so na pobudo občinskega odbora SLS Občina Šentjur, Razvojna agencija Kozjansko, svetovalna služba Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – OE Celje, Kmetijska zadruga Šentjur in Šolski center Šentjur. Slednji pa lokalno samooskrbo v večji meri že izvajajo za potrebe prehrane dijakov in študentov. (Jure Godler)

Sorodne novice

Vloge strokovnih sodelavcev v vzgoji in izobraževanju

Jure Godler

Otroci naj novo tehnologijo uporabljajo zmerno in po pameti

Jure Godler

Prejeli smo: Misel je energija

Jure Godler

Vinogradniki na izobraževanju v Šmarju pri Jelšah

Jure Godler

Najbolj znani slovenski fotograf predaval v Gorici pri Slivnici

ViP

Prejeli smo: Pestrost dogodkov na LUŠ

Jure Godler
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več