Kalobje, 15. november 2026 – Tudi Kalobje je dočakalo svoja prepoznavna simbola – grb in zastavo. Kraj nad Šentjurjem pri izboru ikon ni imel težav, saj zgodovinskih mejnikov, ki si zaslužijo grafično ponazoritev, na Kalobju ne manjka.
Nov kalobški grb je delo enega vidnejših poznavalcev grboslovja in zastavoslovja pri nas Aleksandra Hribovška, ki je tudi predsednik Heraldičnega društva Slovenije. Pri snovanju se je oprl zlasti na Kalobški rokopis, zapis nabožnih pesmi in molitev iz sredine 17. stoletja, ter na priljubljeno majsko bogoslužje, imenovano šmarnice, ki je bilo v slovenskem jeziku prvič izvedeno prav na Kalobju.
Nove simbole zaznamujejo modra, bela in zlata barva. “Prekrižana gosje pero in papirnati svitek predstavljata Kalobški rokopis, pomembno zbirko slovenske baročne poezije. Pero in svitek sta stara simbola pisanja in zapisane besede in neposredno upodabljata rokopis. Rokopis dokazuje, da je bila tudi odmaknjena podeželska župnija vključena v slovensko pisno in pesniško ustvarjanje,” je predstavitev grba pospremili Hribovšek. Na pisno in versko vlogo Kalobja opominjajo tudi rože šmarnice, ki ob enem zaznamujejo prej omenjeno šmarnično bogoslužje.
Kalobje je bila še ena zadnjih krajevnih skupnosti v Občini Šentjur, ki ni imela lastnega grba in zastave. Takšni sta zdaj še Prevorje in Dolga Gora. Med zadnjimi sta, spomnimo, pred ducat leti svoj grb, zastavo in tudi himno dobila Krajevna skupnost Loka pri Žusmu in pred petimi leti Ponikva.
