Kalobje, 8. 2. 2025 –Že davnega leta 1287 se prvič omenja kraj Vila Chalob, današnje Kalobje. Prva pozidava Marijine cerkve je bila skoraj 300 let pozneje, v letu 1621 je bila posvečena in v letu 1765 ustanovljena Župnija Kalobje. Če so leta 1923 zazveneli novi zvonovi, so v letu 2025 v cerkvi Marijinega imena prvič zadonele nove orgle. 8. februarja 2025 je bila slovesna sveta maša v čast 260-letnici Župnije Kalobje. Po sveti maši je bi koncert organistke Amadeje Juhart.
Orgle so glasbilo s tipkami in pedali, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih. »Na Kalobju so orgle dvomanualne. Imajo 14 registrov, dva v pedalu, sedem v prvem manualu, štiri v drugem manualu in tremulant – mehansko napravo, ki povzroča nihanje zraka v sapnici in s tem nihanje zvoka. Obseg klaviatur je od C do G3 v manualu in v pedalu od C do F1. V orglah na Kalobju je 900 piščali, največja meri 2,5 metra in najmanjša 5 milimetrov,« je svoje delo predstavil Matjaž Sodin iz Orglarstva Sodin, Šmarje pri Jelšah.
Orglarski mojstri
Amadeja Juhart organistka z Vranskega, ima korenine na Trški Gorci. Študij orgel je končala na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju. Redno igra orgle na Vranskem, je tudi redna orglavka v Stolni cerkvi v Mariboru. Amadeja je koncert začela v času baroka z Bachovim preludijem v a-molu in koralom. Bach je bil skladatelj in organist ter je splošno priznan kot eden izmed največjih skladateljev vseh časov. Glasbeno potovanje se je nadaljevalo z delom Buxtehudeja, nemškega skladatelja in organista, ki je slovel kot izvrsten orgelski virtuoz in improvizator.
Na sporedu je bil tudi Mozart, ploden in vpliven skladatelj klasičnega obdobja, tiho je zvenel njegov Ave Verum Corpus v D-duru. Sledilo je delo resnega in strogega Francka, francoskega skladatelja in orglavca belgijsko–nemškega rodu. Zadonela je tudi Poročna koračnica nemškega virtuoza Mendelssohna. Amadeja je orgle preizkusila tudi z nežno Gounodovo Ave Mario, priredbo prvega preludija iz prvega zvezka Dobro uglašenega klavirja Bacha. Sledil je Adagio Mortena z Norveške in koncert je Amadeja sklenila z mogočno sonato in fugo Mendelssohna.
»Že na pogled človeka pritegne, da jih občuduje, ko pa iz njih pridejo ti čudoviti romantični zvoki, se vsak počuti blaženo. Tipke so izjemno mehke za igrati in imajo za to zelo dobro pozicijo. In cerkev je ravno prav velika, da se zvok enakomerno razlije v prostoru,« je po koncertu svoje navdušenje nad orglami izrazila Amadeja Juhart. Vsi pa so si bili edini, da so lahko hvaležni za tako čudovite orgle. Naj donijo naslednjih 260 let. (Darja Fišer)
