Ga. Rožej, ste edina ženska predsednica odbora kakšne stranke v Šentjurju. Kako ste zašli v to dokaj »moško« domeno?
Na povabilo moških. (smeh) V začetku so me vidni člani Slovenske ljudske stranke (SLS) povabili k sodelovanju. Kasneje pa, da prevzamem vodenje občinskega odbora in po temeljitem razmisleku sem to tudi sprejela in sedaj to delam z veseljem.
Kot predsednica stranke morate imeti tudi določeno avtoriteto in jo uveljavljati med prepozavnimi in že uveljavljenimi člani vaše stranke. Ste si jo že uspeli izboriti?
Mesto predsednice so mi ponudili ti že uvevljavljeni člani naše stranke. Biti predsednica v stranki pomeni, da sem prva med enakimi, saj smo si naloge razdelili. Vsak je odgovoren za svoje področje, ki ga pokriva. Moje delo je vodenje in kordiniranje dela in zastopanje občinskega odbora.
Kako gledate na »ženske kvote« na lokalnih volitvah? Je to prisila ženskam, ki so v politiki vendarle manjšina, da se večinoma proti svoji volji začno ukvarjati z politiko?
Če nebi bilo ženskih kvot, marsikateri moški nebi niti pomislil, da je potrebno kakšno mesto prepustiti tudi ženskam. Ne verjamem pa da bi šla katera ženska v politiko proti svoji volji, saj to že v začetku vodi v neuspeh. Če se spečaš z politiko brez srca in navdušenja se hitro opečeš. Prav je, da sta zastopana oba spola, ki se med seboj razlikujeta in dopolnjujeta, ter skupaj tvorita celoto. Za vstop v politiko se moraš kaliti precej časa. Tudi sama sem bila pred tem aktivna v službi, v sindikatu, v svetu zavoda, organizirala sem različne prireditve in še bi lahko naštevala. Aktivna politika zahteva veliko časa in sedaj ko so moji otroci samostojni si to lahko privoščim.
Na naslednjih volitvah boste verjetno kandidirali tudi za svetnico v občinskem svetu, kjer imate v prvi volilni enoti že zelo vplivnega Jurija Malovrha, realno pa je izvoljivo le eno mesto. Kako se bosta dogovorila?
V tem mandatu imamo dva svetnika v občinskem svetu Občine Šentjur. Cilj občinskega odbora SLS je, da bomo imeli v prihodnjem mandatu štiri svetnike. Stranki ugled raste, članstvo smo že 100% povečali v tem času ko sem predsednica. Stopamo naprej in želimo še bolj tvorno sodelovati v občinski politiki. Jurij Malovrh pa je ves čas aktiven in prepoznaven. Kandidral je tudi za državnega svetnika in v občinskem svetu dobil zadostno podporo, potem pa so šentjurski elektorji podprli kandidata iz Celja.
Ste tudi predsednica sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije v Vrtcu Šentjur, kjer ste tudi zaposleni. Kako gledate na vladne ukrepe?
Že od 31. 12. 2011 nisem več predsednica sindikata v Vrtcu Šentjur. S sprejetimi vladnimi ukrepi se strinjam. Problem je, da imamo na vrhu dveh največjih političnih strank, dva najbolj sporna predsednika, in to je absolutno potrebno spremeniti. Naloga volivcev je, da ko gredo na volitve, razmislijo koga volijo in pri tem upoštevajo njegov način dela in moralne kvalitete. Stinjam se s tem kar je zapisal Anton Trstenjak: Hujša od droge je strankarska zaslepljenost.
Kakšna je pravilna pot reševanja Slovenije iz gospodarske krize. Je ta vlada sploh sposobna obrniti negativi trend?
Mislim, da smo Slovenci sposobni sami pripeljati našo državo iz gospodarske krize, ampak če bo dovolj politične volje za to. Potrebno bo več gledati na interese ljudi in države, kot pa na osebne interese. Dokler bodo osebni interesi v ospredju, kot so v trenutni politični situaciji bo to zelo težko.
Gotof si Kangler, Šrot in še nekateri drugi župani stranke SLS. Se z demonstracijami manjša tudi zaupanje do stranke in njihovih ljudi?
Po raziskavi Ninamedie, rezultati kažejo drugače. Ob zaključku leta 2012 je časnik Delo pripravil pregled priljubljenosti politikov v preteklem letu. Na lestvici, ki meri povprečno priljubljenost politikov v letu 2012, je na tretjem mestu predsednik SLS in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovan Žerjav, na lestvico pa je uvrščen tudi podpredsednik SLS in minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Trenutno priljubljenost strank in politikov pa je za Dnevnik in 24ur opravila Ninamedia, ki je stranki in njenemu predsedniku ob zaključku leta izmerila izreden skok na lestvicah. Mag. Radovan Žerjav je prevzel mesto najpriljubljenejšega politika v državi, SLS pa je več kot podvojila svoje procente točke; dosega namreč kar 5,6 % Znana je tudi izjava Radovana Žerjava, da se je naveličal, vsak mesec nekoga metati s stranke ravno zaradi njegove poštene drže. V tem trenutku je stranka SLS ki je svoj rezultat kar podvojila na četrtem mestu v državi in kot kaže, ni bi bilo omajano zaupanje v stranko zaradi teh nekaj posameznikov.
Cene varstva otrok, so redna politična debata, saj mora spremembe potrditi občinski svet. So cene vrtca, ki jih plačujejo starši otrok primerne?
Težko je reči ali so primerne ali ne, saj so različne in jaz kot vzgojiteljica tudi ne vem, koliko kdo plačuje. Predšolska vzgoja otrok bi morala po moje biti enako urejena kot je šolstvo. Sam vzgojni program bi financirala občina, starši pa bi plačali prehrano in materialne stroške. Župani so pritisnili na ministra, saj občine zaradi zmanjšanja proračuna ne zmorejo plačevati tako visokih prispevkov kot do sedaj. Toda ne strinjam se z varčevalnimi predlogi, ki vplivajo na kvaliteto vzgojnega dela, Dokler nam bodo predpisovali takšno zakonodajo, ki nam napr. čez noč zapre skoraj vsa igrišča v enotah, ker nimajo ustrezne podlage…. Premalo se zavedamo, da je vlaganje v otroke, v našo prihodnost neprecenjive vrednosti. Ne ceste, otroci nas bodo peljali naprej.
Kakšen je vaš pogled na zniževanje otroških doklad, ukinjanja pravice do drugega otroka, do zastonj varstva v vrtcu, ukinjanja sofinaciranja šolskih malic itd …
Žal so bili ti ukrepi sprejeti že v prejšnji, Pahorjevi vladi, sedaj pa občutimo njihove učinke, ki so boleči. Smo socialna država in prav bi bilo, da bi država stala staršem v pomoč, da ne bi predvsem otroci čutili pomanjkanja ali razlik. Nisem zagovornik tega, da bi bilo vse zastonj, saj potem delo nima prave vrednosti. Je pa po moje krivično, da so, pri odmeri otroških doklad upoštevali tudi tiste nepremičnine, ki nič ne doprinesejo k dohodku staršev, ali privarčevana sredstva za bodočnost otrok. Večina staršev je že vzela iz bank otroške prihranke, torej, kakšno je zaupanje v varčevanje?
