Šentjur, 7. 2. 2022 – Živimo v času, ki je manj primeren za izvajanje kulturnih dogodkov in državnih proslav, saj se pravila igre in število okužb spreminjajo skoraj na dnevni ravni. Zato so se organizatorji Občina Šentjur, JSKD OI Šentjur in Zveza kulturnih društev Šentjur odločili, da letošnja osrednja prireditev ne bo izvedena v živo, za kar so sicer navijali kulturniki, ampak na spletu, v obliki dokumentarnega filma. Za režisersko palico so prijeli Jure Godler, Vid Palčnik in Kvirina M. Zupanc. Osnovno vodilo kratke proslave je bilo, da se predstavi nekaj dogodkov, ki so jih izvajali v okviru lanskega leta Josipa Ipavca, ampak s strani izvajalske vloge.
Scenarij za osrednjo kulturno prireditev sta napisala Anita Koleša in Vid Palčnik. V prvem planu naj bi prireditev vodil Palčnik, vendar je zaradi rizičnega stika bil odsoten na samem snemanju, zato je moderatorsko delo prevzela Koleševa. Na kratke pogovore so kulturniki povabili številne izvajalce dogodkov iz pevskih, glasbenih, skladateljskih, plesnih in literarnih vod, pa tudi s področja predšolskega in osnovnošolskega izobraževanja, ki so na svoj način sodelovali v letu Josipa Ipavca. Iz sogovorcev so želeli izvabiti kakšno zanimivo anekdoto ali pa občutja s spoznavanjem Josipove zapuščine.
Josipa znova na pedistal
Kot se spodobi, so spletni dogodek začeli z Zdravljico, ki so jo zapeli pevci Vokalne skupine OŠ Hruševec Šentjur, ki deluje pod vodstvom Mojce Krevel. Zbrane je pozdravil tudi šentjruski župan mag. Marko Diaci. Ta se je v govoru spomnil nekaj trajnih del, ki so nastala v prejšnjem letu – knjigo ddr. Igorja Grdine Josip Ipavec – Slovenski Mozart – ter tudi istoimenski dokumentarni film, ki so ga pripravili v uredništvu glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija. “Končno je bil obrisan prah notnih zapisov in partitur, njegove skladbe so se slišale iz številnih grl in inštrumentov, njegove melodije in harmonije so spet zaživele,” je napredek opisal župan. “Potrebno je bilo veliko prilagajanj in kompromisov, saj so se organizatorji spopadali z novo realnostjo,” se je spomnil tudi težkega časa za delo v kulturi.
Slavnostni govornik je bil urednik glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija Daniel Celarec. Izpostavil je veselje, da so lahko leto Josipa Ipavca obeležili tudi na RTV – s predvajanjem baleta Možiček in opere Princesa Vrtoglavka, z novim filmom Josip Ipavec – Slovenski Mozart. Leto so sklenili s predvajanjem samospevov ter s ponovitvijo filma o Josipu Ipavcu iz znamenite serije o Ipavcih režiserja Frana Žižka. Spregovoril je o odločilnem vplivu kulture o ohranitvi slovenskega jezika. “Vsi ti znameniti Slovenci so nam lahko velik vzor in potrjujejo dejstvo, da so za ohranjanje slovenske kulture potrebni velik pogum, vztrajnost in velika ljubezen do domovine,” je povedal v slavnostnem govoru Celarec.
Josip na sto in en način
V filmu ob slovenskem kulturnem prazniku so se pogovarjali z ravnateljico Vrtca Šentjur Elizabeto Jelen in njeno pomočnico Vesno Tofant, ravnateljico OŠ Blaža Kocena Ponikva Andrejo Ocvirk, Draganom Podovcem, predsednikom DLU Rifnik Šentjur, Mojco Majcen iz Hiše kulture Celje in Manco Langus iz Plesnega centra TBA. Nadaljevali so s pevcem MoPZ skladateljev Ipavcev Šentjur Radom Marotom, s skladateljem Petrom Tovornikom, dirigentom Jurijem Hladnikom in s skladateljico Brino Zupančič. Vsi so predstavili svoj vidik srečanja z deli Josipa Ipavca.
Priznanja
V predkoronskem času je bila navada, da je ob koncu osrednje kulturne prireditve vodja izpostave JSKD Anita Koleša podelila tudi priznanja sklada. Tokrat sta priznanji prejeli mati in hči, ki delujeta v dejavnosti, ki ji korona ni mogla do živega – literaturi. Obe odlični pesnici, članici Literarnega društva Šentjur, Veronika in Nika Gradišek. Niki je leto 2021 prisneslo uvrstitev med pet najboljših mladih literatov na festivalu Urška, Veronika pa je s svojo pesmijo navdušila žirante natečaja Mentorjev feferon za najboljšo protestno pesem. Hkrati pa je bila tudi urednica zbornika Z besedami o glasbi, knjige, ki so jo šentjurski ljubiteljski pesniki in pisatelji posvetili Ipavčevemu letu.
Če učenci v naših šolah niso mogli peti v zborih in igrati na odru, so pa snemali in svoje filmske zgodbe pošiljali na festivale in tekmovanja. Tudi na Film fest treh zvez, kjer je Filmski krožek Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur zmagal v konkurenci osnovnošolskih filmov. Naslov filma je bil Visoška kronika.
Priznanje pa so prejeli še eni “filmarji”, združeni v Hruševec studio, ki so se s filmom Carjeva oblačila uvrstili med najboljše filme na 56. srečanju najmlajših filmskih in video ustvarjalcev. Obe nagrajeni filmski ekipi pa imata nekaj skupnega – mentorico Katjo Gajšek. (Jure Godler)
