Rosa canina. Vir vsestranskega in nepogrešljivega vitamina C. Šipek, divja roža ali pasja roža je do 3 m visok razvejan trnast grm, ki cveti od maja do junija, dozori pa od septembra naprej. Znan je predvsem po visoki vsebnosti vitamina C. Cvetovi so rožnati, redkeje beli in dišijo. Plodovi so jajčasti, živordeči in vsebujejo številna trda semena, pokrita z dlačicami. Rastišče: gozdni obronki, žive meje, suhe gmajne, travniki in pašniki. Ostala ljudska imena: babji zob, divja roža, galtroža, pasja roža, volčji zob …
Zdravilni deli rastline
V mesecu oktobru in novembru nabiramo predvsem plodove, in sicer potem, ko jih je slana že omehčala. Plodovom odstranimo peclje in muhe, jih po dolgem prerežemo, lahko s trsnimi škarjami, in jih najprej sušimo na zraku, nato pa na zmerni umetni toploti do 40 ºC. Nabrane plodove lahko tudi zmeljemo s kavnim mlinčkom ali mesoreznico in jih nato posušimo. Posušen šipek hranimo v dobro zatesnjeni posodi na temnem mestu, sicer se učinkovitost hitro izgubi. Za ljudsko zdravilstvo se nabirajo tudi cvetni listi in šiške (izrastki).
Uporaba
Šipek zaradi njegove zakladnice vitamina C uporabljamo predvsem za povečanje odpornosti organizma – v zimskih mesecih zelo dobro varuje in utrjuje pred gripo in prehladi. Šipkov čaj je priporočljiv tudi za starejše ljudi, ki jim prebavila ne vsrkavajo zadosti vitamina C iz hrane. Ta naravni rastlinski vitamin odpravlja tudi pomladansko utrujenost, mlahavost in bledico. Iz njega lahko pripravljamo čaj, sadni napitek, sirup, marmelado, žele, sok, vino, kis, liker. (B. J.)
