Rifnik, 21. 6. 2020 – Na dan poletnega solsticija 21. junija je Športno umetniško društvo Rifnik pripravilo prireditev, s katero so obudili keltsko civilizacijo, ki je živela na Rifniku. Na vrhu Rifnika so zjutraj pripravili ogled sončnega vzhoda z jogo, popoldne pa so postavili keltsko vas z različnimi stojnicami. Prikazali so tudi mečevanje in plese. O zgodovini tega ljudstva je spregovorila vodja LU Šentjur Alenka Testainere.
Ideja o obuditvi bisera
Član Športno umetniškega društva Rifnik so se že lar nekaj časa pogovarjali, kako bi Rifnik spet obudili, saj se zavedajo, kakšen zgodovinski biser je ta vrh in hkrati so hoteli približati domačinom delčke zgodovine in življenja, ki so ga tukajšnji prebivalci živeli. Osrednja tema dneva so bili Kelti. Za pomoč pri organizaciji so se obrnili na Kulturno umetniško društvo Galiard oz Celja, ki obuja predvsem srednjeveške plese. Predsednica Športno-umetniškega društva Mojca Kolar nam je povedala, da je malo virov o življenju Keltov. S prikazom so se želeli čimbolj približa tistemu času in hkrati narediti prireditev, ki bo za vse generacije.
Prebujanje z jogo
Na začetku dneva so pripravili prebujanje z jogo. Pozdrav soncu je vodila tudi sodelavka LU Šentjur Zdenko Vrečko. Žal pa smo se prebudili v deževno jutro in zato je bulo udeležencev samo 14. Vreme je nagajalo tudi kasneje, vendar so uspeli izpeljati celoten dogodek, ki je bil zelo obiskan.
Glavno dogajanje je bilo ob obzidju, kjer so se zvrstili govorniki in nastopajoči. Postavili pa so tudi stojnice, kjer so predstavljali različne dejavnosti kot so: izdelovanje pečatov, prerokovanje, kaligrafija, itd. Vse to je predstavljalo Keltsko vas, kjer so se odvijala tudi mečevanja in plesi. Plese so izvajali in tudi vse sodelujoče učili člani društva Galiard. Predstavitev mečevanja pa sta izvajala Klement Aslinški in Aljoša Begunjski. Mečevanje je bilo pristno keltsko je dejala poznavalka Keltov Alenka Testaineire.
Kopali v vodi iz apna
Živeli so nekje od 2000 do 200 pred našim štetjem. Pri nas so bili najbolj aktivni 4. oz. 3. stoletje pred našim štetjem. Keltska civilizacija je bila zelo razvita, saj so na primer že imeli lončarsko vreteno. Tudi kot družba so bili zelo razviti, niso poznali suženjstva. Ostanki keltske civilizacije pa dandanes najdemo tudi v našem jeziku v besedah:breza, gora, gozd, kamen, kapa, kuhinja in morje. Zasledi se ga tudi v nekaterih priimkih: Areh, Auer, Bele, But, Cukjati, Gale, Kalan, Karničar, Marolt ali Vindiš. Kelti, ki so živeli na našem območju, so bili belopolti, svetlih las in oči. Njihova posebnost pa je bila tudi ta, da so se kopali v apneni vodi, saj so želeli biti čimbolj belopolti.
Za obiskovalce je bilo dobro poskrbljeno. Mnogotera dogajanja so lahko poplaknili tudi v Keltski točilnici, ki je poslovala s prispevki, otroci so se lahko zabavali in učili ob stojnicah, vsi pa so lahko zaplesali starodavne plese in obudili kulturno dediščino našega Rifnika, ki nam je lahko v ponos. (N. M.)
