Dolga Gora, 19. 2. 2024 – Obiskali smo Marjana Dobnika iz Dolge Gore, kateremu nikoli ne zmanjka dela in zanj nobena ovira ni tako težka, da je nebi mogel premagati. Zvesti gasilec, ustanovni član PGD Dolga Gora, zdaj veteran in častni poveljnik. V življenju je ustvaril mnogo stvari, med njimi najmanjše kolo, s katerim se lahko pelješ in je zapisan v slovensko knjigo rekordov.
Najmanjše kolo v treh dneh
V oddaji Naša srečanja, katero je vodil Mito Trefalt. »Točnega leta nevem, bilo je okoli 1984,« se tistega časa spominja Marjan so stavili, da ni manjšega kolesa in da se lahko z njim tudi pelješ, kot so ga imeli takrat predstavljenega. Voditelj je pozvali gledalce, naj se v roku enega tedna javijo, če ima kdo še manjše kolo. Dolgogorčan je takoj dobil idejo, kako bi lahko najmanjše kolo izgledalo. Minili so samo trije dnevi, da je idejo tudi realiziral. Prijavil se je in dobil tudi vabilo na oddajo. Vse se je odvijalo tako hitro, da ni imel niti tako majhne torbe, kamor bi izdelek lahko spravil, zato si jo je sposodil od prijatelja. Z ženo Marjano sta se peljala v Ljubljano z vlakom. V studiu jih je bilo sedem upajočih, da je ravno njihov tisti najmanjši. »Vi mate pa najmanjši pecikl, ker imate najmanjšo torbo od vseh nas,« je Marjanu rekel eden od prijavljenih. Kolesa so izmerili, se z njimi peljali. Marjanovo kolo je postalo zmagovalno.
Takratni mariborski župan je rekel: »Jaz preplavam Dravo, če se da s tem kolesom peljat.« Marjan se je peljal s kolesom, ki meri v dolžino 26 cm in višino 21 cm in s tem je bila županova stava izgubljena. »Ampak on, ni nikoli preplaval Drave,« se v smehu povedal Dobnik. Z njim se ni enostavno peljati, moraš biti spreten in vztrajen.
Številni izdelki
Dobnik izdeluje tudi posode iz različnega lesa, katere podarja v spomin.Vrata je naredil iz odpadnega lesa kateremu je dodal še steklo, ki je bilo nekoč že uporabljeno za druge namene. Razkazal nam je tudi kuhinjo in risbe na steni. Ena njegovih risb krasi tudi notranjost Gasilskega doma Dolga Gora. V garaži ima parkirano starodobno vozilo. Marjan je že dolga leta član Oldtimerskega kluba Avto moto klub Classic Slovenska Bistrica. Pravi, da je njegov Opel Kadett L, letnik 1966, eden redkih, če ne edini v Sloveniji. Včasih se je udeleževal številnih srečanj starodobnikov, zadnje čase pa to počne bolj redko. »Ko se vsedeš v avto, se čas ustavi, tisti vonj po starem prebudi nostalgijo.«
Je ustanovni član prostovoljnega gasilskega društva v Dolgi Gori. V gasilstvo je vložil ogromno truda in svojega prostega časa. Kar 18 let je bil poveljnik, zdaj je veteran in častni poveljnik. V službi je bil predsednik sindikata, delavskega sveta, bil je občinski svetnik, v raznih odborih na nivoju občine. Sodeloval je v številnih društvih in priskočil na pomoč vsem, ki so jo potrebovali. Marjan Dobnik je poln novih idej in zamisli pravi, da bo ustvarjal še naprej. Zamisel je bila, narediti tudi najmanjši motor a zaenkrat še tisti čas ni prišel. Mogoče kdaj pade še kakšna stava in bo Marjan spet tisti zmagovalec. (Urška Kajba)