Šentjur, 18. 1. 2025 – Robert Gajšek je nekdanji ravnatelj OŠ Hruševec Šentjur in ljubiteljski fotograf. Prepoznan je bil tudi po eksperimentiranju s fotografijo. Pred petimi leti je pripravil razstavo nenavadnih makrofotografij kjer je fotografiral trke kapljic, kar je bilo tehnično izjemno zahtevno. V zadnjem času pa se je lotil novega eksperimenta – fotografiranje z infrardečo fotografijo. Ena njegovih fotografij pa je osvojila v kategoriji Chrome Candy celo drugo mesto na fotografskem natečaju v Združenih državah Amerike in je bila objavljena v prestižni reviji Forbes. Z avtorjem fotografije Robertom Gajškom smo se tudi pogovarjali.
Zakaj ste se začeli navduševati nad IR fotografijo?
S fotografijo se ukvarjam že pol stoletja. Pri fotografiji so me vedno privlačile novosti, zato sem vedno raziskoval različne tehnike. Kot fizik, rad raziskujem in fotografiram tehnično zahtevne fotografije, zato sem se že pred leti lotil fotografiranja trkov kapljic.
IR fotografija me je privlačila že v otroštvu, vendar so bili filmi zanjo predragi, pa tudi dobiti jih je bilo težko, ker se je s to tehniko ukvarjala predvsem vojska. Ko so se pred nekaj leti pojavile digitalne kamere pa sem hitro ugotovil, da bo potrebno zanjo predelati fotoaparat in nabaviti poseben filtre. Kjer je volja je tudi pot in tako sem nabavil vse potrebno in začel raziskovati tehniko, ki mi je odprla nek nov svet.
Kako lahko začneš fotografirati v IR tehniki?
Običajni fotoaparati naredijo fotografijo v območju vidne svetlobe, ki jo zaznavajo naše oči. Ultraviolične in infrardeče svetlobe pa naše oči ne vidijo, zato imajo običajni digitalni fotoaparati pred senzorjem vgrajene filtre, ki blokirajo UV in infrardečo svetlobo. Zato je potrebno pri predelavi aparata te filtre odstraniti in namestiti takšne, ki blokirajo UV in vidno svetlobo, da do senzorja pride samo infrardeča svetloba.
Fotoaparate, ki so fotografirali v infrardeči svetlobi so uporabljali že v prvi svetovni vojni za odkrivanje zamaskiranih objektov sovražnikov. V naravi vsebujejo rastline zeleno barvilo klorofil, ki odbija IR svetlobo, zato so rastline na IR posnetku zelo svetle oziroma bele. Če pa so na bojišču v naravi skrili objekte in predmete pod zeleno ponjavo, so bili med rastlinami le-ti videti temni oziroma črni. Tudi v drugi svetovni vojni in po njej se je ta tehnika uporabljala za vohunjenje in se uporablja še danes za opazovanje celo iz satelitov.
V drugi svetovni vojni je Kodak po naročilu ameriške vojske izdelal tudi izpopolnjen film, ki še bolje loči posamezne valovne dolžine IR svetlobe in jih prikaže v različnih odtenkih rdeče barve. Temu filmu so rekli Kodak Ektachrome Infrared EIR.
Danes ima infrardeča fotografija praktične aplikacije na številnih področjih, vključno s kriminalistično forenziko, medicino in zobozdravstvom (na primer sledenje kariesu). Njene nenavadne obarvane fotografije, ki spominjajo na nek čaroben, fantazijski svet, pa so zelo priljubljene med umetniki in likovnimi fotografi. Infrardeče slike imajo pogosto nadrealističen, sanjski videz, ki vsakdanje prizore spremeni v nadrealistične, nenavadne domišljijske svetove. Gore in bujno zeleno listje postane svetlo rdeče ali rožnato, voda je videti globoko turkizna in nebo z oblaki dobi osupljive odtenke, ki jih v naravi naše oči ne zaznavajo. Temne tkanine so videti bele, površina kože odseva infrardečo svetlobo na način, ki zmanjšuje nepopolnosti. Obrazi v tej tehniki postanejo nezemeljski, strašljivi in srhljivi.
IR Chrom fotografija je pustila trajen pečat v vizualni kulturi in sodobni likovni umetnosti. Značilen videz IR Chrom filma je bil predstavljen v različnih umetniških projektih, na naslovnicah glasbenih albumov (Jimi Hendrix, Donovan, Bon Jovi…) in v fantazijskih filmih, kar je prispevalo k njegovem legendarnem statusu med fotografskimi navdušenci. V zadnjem letu pa je razvoj posebnih IR filtrov in tehnik obdelave fotografij omogočil pojav še ene tehnike, imenovane Chrome candy fotografija.
Da je opazovanje sveta in vesolja v infrardečem spektru znanstveno zelo pomembno, dokazuje dejstvo, da najnovejši vesoljski teleskop James Webb, ki je bil izstreljen v vesolje leta 2022, snema vesolje v infrardečem spektru. S tem lahko zaznavamo celo atomarno in molekularno sestavo snovi v vesolju.
Zakaj ste se odločili, da svojo fotografijo pošljete na natečaj na drug konec sveta?
Ko začneš raziskovati neko novo tehniko, je vsakemu fotografu v pomoč sodelovanje s kolegi, ki se ukvarjajo z enako tehniko. S tem preverjaš in potrjuješ svoje dosežke in spoznanja. Ker je IR fotografija nekaj novega, je tovrstnih možnosti doma in v Evropi malo. Fotografski natečaji ponavadi pokrivajo barvno in črno belo fotografijo, ne pa infrardeče. Tako sem zasledil natečaj za IR fotografijo v ZDA in tja poslal serijo svojih fotografij, da ugotovim, kje sem na tem področju sam. Zato sem zelo zadovoljen, da so bile fotografije sprejete in je ena od njih dobila celo drugo nagrado. Rezultati natečaja so bili predstavljeni in objavljeni celo v prestižni reviji FORBES. Ker je natečaj je obsegal več kategorij in je nanj prispelo več kot 3000 fotografij, je nagrada res velika čast in presenečenje. Moja fotografija je bila nagrajena v kategoriji Chrome Candy (Jure Godler)
- Več posnetkov v klasični IR tehniki si lahko ogledate tu https://www.robert-gajsek.si/ir-photography
- V IR chrome tehniki pa tu: https://www.robert-gajsek.si/ir-chrome-fotografija
- v IR chrome candy pa tu https://www.robert-gajsek.si/chrome-candy
