Šentjur, 9. 11. 2014 – OŠ Franja Malgaja Šentjur in Knjižnica Šentjur sta pripravili osrednjo prireditev in razstavo v počastitev 120-letnice rojstva Franja Malgaja in 100-letnice 1. svetovne vojne. Svečana prireditev se je začela s himno, ki so jo zapeli izbrani pevci MPZ OŠ Franja Malgaja Šentjur. Župan občine Šentjur mag. Marko Diaci se je zahvalil vsem, ki so v prireditvah, posvečenih Franju Malgaju, sodelovali, ter pohvalil dejstvo, da v teh prireditvah sodelujejo tudi šolarke in šolarji in se s tem seznanjajo tudi mlajše generacije. “S temi prireditvami se spominjamo tudi žrtev 1. svetovne vojne, uničenih družin, velike materialne škode in kolateralne škode marsikaterega civilnega osebka,” je nadaljeval župan. “Upajmo, da istih napak ne bomo ponavljali, da ne bomo prišli do te stopnje netenja sovraštva, kot se je zgodilo takrat,” je še dodal.
Spregovoril je tudi slavnostni govornik dr. Bojan Himmelreich iz Zgodovinskega arhiva Celje. Ta je povedal nekaj dejstev o prvi svetovni vojni od leta 1914 dalje. Vojna je zahtevala okoli 46.000 žrtev med slovenskimi vojaki. Veliko od teh je padlo že prvo leto na vzhodni fronti, nato pa se je odprla še soška fronta – tista, kjer so slovenski vojaki branili svoj dom. Večina mož iz našega območja – vpoklicali so vse med 21 in 42 letom – se je bojevala v 87. pehotnem polku. V tem času so se morali ljudje sprijazniti s cenzuro pošte, z motnjami v prometu, za potovanje znotraj države so bila potrebna dovoljenja, s prepovedjo lova in splavarjenjenjem, pa tudi s prepovedjo uživanja alkohola. Ljudje so zaradi pomanjkanja začeli stradati. Po razpadu Avstro-Ogrske je nastalo več držav. Koroška naj bi ostala del nemške Avstrije. Temu nasprotno je bilo stališče koroških Slovencev in Ljubljanske narodne vlade. Malgaj se je s skupino 40 mož odpravil proti Dravogradu, ga zasedel in se nato lotil zasedanja nemških oblastnih položajev. Meseca maja je Malgaj v bojih za Koroško padel.
Prireditev se je nadaljevala s predstavo učencev devetih razredov o pogumu. Predstavo je režirala učiteljica slovenščine Mateja Štraus. Zgodba o pogumu se plete okoli fanta in dekleta, kjer fant išče pogum, da dekletu pove, da jo ima rad. A v tistem usodnem trenutku in namesto težkega stavka “rad te imam”, mu poguma zmanjka in spregovori o Franju Malgaju. Zgodba se govori o poti Malgaja na Koroško, o smislu vojne, ko se pogovarja s svojimi soborci, o domovini in do točke, ko Malgaj ugotovi, da je pripravljen za domovino dati tudi življenje. Fanta in dekle sta zaigrala Jan Rudež in Špela Jezovšek, v Malgajevi uniformi je stal Tadej Trupi Verdenik, vojaka pa sta bila brata Žiga in Žan Romih. V predstavo je bil vkomponiran tudi kratek film, ki so ga učenci pod vodstvom Jureta Godlerja posneli na Resevni in na Malgajevi domačiji. Film bo v celoti prikazan tudi na zaključku natečaja, ki ga je razpisala OŠ Franja Malgaja Šentjur. Govori o pismu, ki ga piše Janko svoji ženi Malčki – sestri Franja Malgaja. Film govori o njegovih zadnjih trenutkih življenja. Po končani šolski predstavi, ki je v polni dvorani IKC izzvala buren aplavz, so zapeli tudi pevci šentjurskega kvarteta Cabaret. Na koncu je o prvi svetovni vojni predavala tudi direktorica šentjurske knjižnice Tatjana Oset. Knjižnica je v preddverju IKC pripravila tudi razstavo, posvečeno spominu na 1. svetovno vojno. (Jure Godler)
