Resevna, 1. 5. 2023 – Resevna velja ze eno tradicionalnih zbirališč delavnega razreda ob prazniku dela. Vsako leto se na Resevno zgrne pisana množica ljudi, ki se nanjo povzpejo iz različnih smeri. Tudi letos je bilo tako – še več, število prvomajskih pohodnikov se je kar lepo približalo besedi rekordno. Kot se spodobi za praznik dela, so bili na Resevni tudi številni govorci, ki so pozdravili prvomajnike. Kot prvi je zbrane pozdravil župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci in zbranim zaželel vesel prvi maj.
Spoštljiv odnos
Osrednji govor je imel predsednik Planiniskega društva Šentjur Peter Jevšnik. “Očitno 1. maj ni zgolj spomin na nekdanje boje delavstva za njihove osnove, danes pa samoumevne in s trdim bojem priborjene delavske pravice. Praznovanje tega praznika se kaže tudi v spoštljivem odnosu do dela, s katerim smo Slovenci kot narod preživeli skozi zgodovino,” je povedal predsednik PD Šentjur. Izpostavil je, da se že vrsto let v ospredje postavljajo druge vrednote – tudi tiste, ki govorijo o kakovosti življenja, zdravje, sreča, zadovoljstvo, solidarnost ter povezanost in trdnost družbe. Dodal je, da delo znova postaja vrednota, ki omogoča svobodo, dostojanstvo in samozavest – ter občutek, da si sam sposoben poskrbeti zase.
“Na eni strani družbe so tisti, ki zaradi neustrezne izobrazbe nimajo potrebnega znanja, zato tudi ne dostopajo do sodobnih tehnologij, posledično tudi ne do dela, zaposlitve in socialne varnosti, ter tisti, ki vse to imajo,” je analogijo potegnil Jevšnik. Se je pa v osrednjem govoru ustavil tudi ob sedajnosti in težavah našega časa – saj tudi tukaj obstajo ljudje brez dela in tisti, ki živijo v revščini. “Danes se zdi samoumevno pričakovanje vseh, da dobijo priložnost za samopotrditev in uveljavitev z delom ter ustvarjanje. Niso pa samoumevne tudi možnosti za to,” je zaključil svoj govor.
Prenovljen dom
Za besedo o obnovi Planinskega doma na Resevni smo poprosili tudi podpredsednika PD Šentjur in enega letošnjih prostovoljcev leta Mira Rožeja. “Pozna se, da so donatorji in številni Šentjurčani živeli z obnovo našega doma. Zaključili smo eno izmed faz na razpisu. Naša Resevna je že zdaj postala točka, nad katero bi bil marsikateri kraj navdušen, če bi jo imel,” je povedal Rožej.
“Naš naslednji cilj je oprema prostorov. Tudi mi se moramo malo ustaviti, zajeti svež zrak in počakati na nova sredstva,” je dodal. Poudaril je, da so sredstva za obnovo prostorov črpali tudi iz dveh razpisov – enega za obnovo prostorov in drugega za energetsko sanacijo. Ko bo objekt končan, bo lahko na Planinskem domu Resevna v posteljah prespalo okoli 35 oseb. Od tega je 20 skupnih ležišč in posamezne družinske sobe (apartmaja). Imajo pa tudi tri prostore za izobraževanja.
Številni obiskovalci so zaplesali ob zvokih Ansambla Petka, ki je zabaval prvomajnike vse do večera, ko so naš hrib zapustili tudi tisti najbolj vztrajni. (Jure Godler)
