V juniju 2014 smo na račun tujih turistov zabeležili kar 8 % več prihodov in za 4 % več prenočitev turistov kot v juniju 2013. Število prihodov tujih turistov je bilo višje za 11 %, število njihovih prenočitev pa za 8 %. “Ocenjujemo, da je bilo to povečanje deloma tudi zaradi binkoštnih praznikov: ti so bili letos v juniju, lani pa v maju. Število prihodov domačih turistov je bilo približno enako, število njihov prenočitev pa je upadlo za 2 %,” so zapisali v Statističnem uradu RS.
Največ turistov je v juniju 2014 prenočevalo v zdraviliških občinah, in sicer je bilo 27 % vseh turističnih prenočitev zabeleženih v tej vrsti občin. Sledile so obmorske občine s 26 % in gorske občine s 23 % ter občina Ljubljana z 10 % vseh prenočitev turistov. Porast prenočitev turistov v primerjavi z istim obdobjem lani je bila zabeležena v kampih (za 14 %), v zasebnih sobah, apartmajih in hišah (za 10 %), v apartmajskih in počitniških naseljih (za 3 %) ter v hotelih (za 2 %).
Turizem v Šentjurju
Na turističnem portalu Šentjurja, ki se lahko bere v treh jezikih – angleščini, nemščini in francoščini, je ponudba možnosti preživetja noči skromna. Turisti se lahko obrnejo le na štiri lokacije. Odpočijejo se lahko v Hotelu Žonta (***),v Gostišču in prenočiščih Bohorč, na Turistični kmetiji Zdolšek in B&B Boletina. Od tega je spletna povezava do internetne strani šentjurskega hotela neaktivna – hotel uporablja drugo domeno www.hotel-zonta.si, povezava do Gostišča in prenočišča Bohorč pa uporabnika vodi do lične strani šentjurskega gostinca. Morebitni tuji gostje se morajo od tu naprej znajti z razumevanjem slovenščine. Ostali dve turistični kmetiji je možno kontaktirati preko elektronske pošte in telefona.
Turistični portal Šentjurja pa je tudi prva stran, ki jo tujejezični gostje najdejo po iskanju na najbolj razširjenem iskalniku Google z iskano besedo “Šentjur, übernachten”. Medtem ko iskalnik portala ne najde na prvi strani zadetkov po iskanju v angleškem jeziku “Šentjur, accommodation”, pač na prvem mestu najde svetovno stran za rezervacije www.booking.com, ki v Šentjurju ponudi Hotel Žonta kot edino možnost za prenočitve. V komentarjih gostov so nekateri gostje izpostavili odlično lokacijo, prijazno osebje in odlično hrano, kot negativne pa dokaj drag mini bar in brez samopostrežnega zajtrka. “Naše kapacitete prenočišč so popolnoma zasedene do leta 2015,” nam zadovoljno pove vodja Hotela Žonta Tomaž Drobne. Trenutno pri njih gostuje ekipa hrvaških inženirjev, ki je “okupirala” hotel. Sicer Hotel Žonta razpolaga z 28 sobami in 57 ležišči.
Tranzitni potniki
“Povpraševanje po prenočiščih precej naraste v poletnih mesecih,” priznava Marjan Bohorč, lastnik Gostišča in prenočišč Bohorč, katerih nastanitvene kapacitete obsegajo 7 sob in 14 ležišč. “Pri nas se ta čas veliko ustavijo tranzitni potniki, predvsem iz sosednjih držav – Italije, Avstrije in tudi iz Nemčije,” doda Bohorč. Povpraševanje po prenočiščih pa naraste tudi v času kakšnih večjih dogodkov v bližini – sejmi ipd. Gostinec priznava, da so njegove kapacitete povprečno polovično zasedene.
Turistom pa Turistični portal omogoča tudi večjo izbiro gostinske ponudbe (10) in izletniških kmetij (9). “Poletni meseci so pri nas tihi,” pove vodja Turistično-informativnega centra (TIC) Šentjur Alenka Testaniere. V juliju se je na TIC zglasilo osem tujcev, ki so se zanimali za razne znamenitosti. Belgijski par se je zanimal tudi za prenočišča, a predvsem za turistične kmetije in ne za hotel. “Na šentjurski TIC večkrat pridejo tudi zaključene skupine turistov, ki si ogledajo znamenitosti kraja,” pove Testanierova. Doda tudi, da ima naša občina dokaj malo uradnih in prijavljenih prenočitvenih kapacitet.
Turizem je na Šentjurskem daleč od tega, da bi ga lahko označili za turistično meko, kljub temu, da je pri nas kar nekaj za množični turizem neodkritih lepot in znamenitosti. Prav tako bi lahko bližina Podčetrtka kot enega turistično najbolj prepoznavnih krajev v Sloveniji tudi pripomogla k boljši prepoznavnosti. Zagotovo pa bi ob pravi strategiji turizem na Šentjurskem lahko nudil kar nekaj delovnih mest, financiranih s strani te panoge. (J. G.)
