Festival, ki se je začel 11. junija v Ljubljani, nato pa se je dogajanje preselilo v Rogaško Slatino in Šmarje pri Jelšah, se je sinoči zaključil s podelitvijo Stritarjeve nagrade. Letos so organizatorji festivala v ospredje postavili devet pesniških zbirk, izdanih v letu 2018, ki po mnenju kritikov Barbare Korun, Aljaža Koprivnikarja in Domna Sloviniča pomembno izstopajo iz letne bere z brezkompromisnimi poetikami, mestoma globokim družbenim angažmajem in presunljivimi vpogledi v intimo sodobnega človeka.
Kritiške razprave so se osredotočale na pesniške zbirke Milana Šelja Slediti neizgovorjenemu, Klarise Jovanović Izgnana, Alenke Jovanovski Tisoč osemdeset stopinj, Varje Balžalorsky Antić Klobuk Vere Revjakine B., Kaje Teržan Krog, Jureta Jakoba Lakota, Andreje Štepec Edit Paf, Esada Babačića Odrezani od neba in Maje Miloševič Oder za gluhe. Vse kritiške razprave je vodila Stritarjeva nagrajenka 2017, Maja Šučur.
Letos so bile pesmi povabljenih pesnikov in pesnic deležne prevoda v albanščino po zaslugi izkušenega prevajalca Nikollä Berishaja. Festival pa tukaj ne zaključuje prevodnega programa, saj bo novembra albanski poeziji namenjen mednarodni del Prangerja. Organizatorji vas skupaj z vodjo prevajalskega programa dr. Nado Grošelj tako vabijo, da se jim pridružite tudi v jeseni.
Podeljena tudi Stritarjeva nagrada
Stritarjevo nagrado 2019 je komisija s predsednico Diano Pungeršič na čelu in članicama Jano Bauer in Majo Šučur letos namenila kritičarki in recenzentki Martini Potisk. Ime je že na uvodnem dogodku festivala v Ljubljani razglasil novi predsednik Društva slovenskih pisateljev, Dušan Merc.
Diana Pungeršič je sinoči podelila nagrado Martini Potisk, ki je ob prejemu povedala: »Morda se zdi, da se umetnosti kot taki ni mogoče povsem približati skozi kritiško oko, a sama sem si v svojih zapisih prizadevala pokazati nasprotno. Kritiškega peresa sem se oprijela predvsem po zaslugi lastnega zanimanja; pomenilo mi je privlačno nadgradnjo veselja do branja in priložnost predanega razgovarjanja z literarnimi besedili.«
S temi besedami lahko opišemo tudi sedaj že izpeljani 16. Festival Pranger, ki se je v dobrem vzdušju in s pomočjo pronicljivih razprav prikopal do novih uvidov v izbrane zbirke, poudaril je pomembnost poglobljenega branja ter kritiškega in prevajalskega dela za zdrav in živahen razvoj slovenske poezije.