Šentjur, 9. 1. 2020 – Vodstvo NSi – krščanskih demokratov iz odbora Šentjur – je v goste na okroglo omizje povabilo državnozborsko poslanko Ivo Dimic in Janeza Bejo iz Kmečke zveze NSI – krščanskih demokratov. Tema pogovora je bila o kmetijstvu, kjer sta pripravljalca pogovornega večera Cirila Lavbič in Franc Korenjak pripravila nekaj iztočnic pogovora. Med drugim sta želela od poslanke in predstavnika KGZS slišati odgovore na vprašanja, kaj mladi pričakujejo od politike, da bi ostali na kmetijah, kaj prinaša množično vrednotenje nepremičnin podeželju in kmetom, pomen kmečke žene na kmetiji in v današnjem času. Zanimale so jih tudi neizkoriščene priložnosti v slovenskem kmetijstvu in o varni hrani, ki jo jemo.
Uvodoma pa je zbrane, predvsem kmete iz Šentjurja, pozdravil predsednik NSi Šentjur Franc Korenjak, ki je zbranim zaželel srečno novo leto ter prepustil besedo županu občine Šentjur mag. Marku Diaciju. “Šentjur je velika in pretežno kmetijska občina. V občini poskušamo po najboljših močeh, v okviru z zakonskih ukrepov, pomagati kmetom, vendar je kmetijska politika je vezana na področje države,” je izpostavil župan. Občinska svetnica NSi Cirila Lavbič pa je prestavila gostoma našo občino.
Preživeti od kmetijstva
Dimčeva je izpostavila, da kot poslanka NSi deluje na področju za delo in družino ter na področju kmetijstva. Zadnje čase je delujoča tudi v odboru za zdravstvo. Poudarila je, da v naši občini ni veliko ravnin, kar kroji vrsto in način življenja na kmetiji. Mladi pričakujejo, da bi od kmetije živeli in preživeli, da bi imeli kot drugi možnost prostega časa in se poleg kmetije posvetili še kakšni drugi dejavnosti. Želijo si drugačno življenje, kot je bilo v preteklosti. Ženska na kmetiji je izjemnega pomena – skrbi za dom in otroke – in to so naše tradicionalne kmetije. “Vendar so se stroški in način življenja v zadnjih 40 letih toliko spremenili, da je za takšno življenje potreben tudi denar. Ni dovolj le zadostna pridelava hrane – od tega se ne da živeti,” je poslanka še enkrat poudarila iztočnice pogovornega večera. Dodala je, da se mora takšen način življenja omogočiti z novo tehnologijo – pametno digitalizacijo, ki bo omogočala boljšo kvaliteto življenja.
Zbrane je nagovoril tudi Janez Bejo, ki je tudi kmet. Tudi on se je strinjal, da dokler ne bodo mladi imeli dohodek iz kmetije in kanček prostega časa, je težko mlade siliti, da ostanejo doma na kmetiji. “Če bom svoja sinova zadrževal doma, jima bom delal krivico, čeprav si neskončno želim, da bi nekdo od njiju delal naprej,” je povedal Bejo. Poudaril je, da nič ne pomeni 1000 evrov subvencije, če kmeta bremenimo z drugimi dajatvami – med drugim tudi s katarskim dohodkom. “Slovenska politika je dvignila katastrski dogodek za 260 % za gozdove in na kmetijska zemljišča,” je povedal in taki ukrepi ne pomagajo mladim prevzemnikom, da delajo v kmetijstvu.
Množično vrednotenje
Vzhodni del Slovenije ni bogato vrednoten in s 1. aprilom 2020 leta bodo kmetje postali “ogromni bogataši”. “Seveda to ni tržna cena, še manj je dejanska cena. Je cena na papirju, ki jo bo GURS pripisal kmetom. Ta izračun se bo uporabljal kot osnova za nov davek na nepremičnine,” je predsednik Kmečke zveze NSi poudaril bližajočo se nevarnost. Izpostavil je tudi težavo pri javnih cestah, če še niso odpisane, ter pozval prisotne kmete, da skušajo najti skupni jezik z občino. Te ceste in tudi vodohrami v privatni lasti so zelo bremenile kmete pri množičnem vrednotenju.
V nadaljevanju pogovornega večera, ki se je zavlekel krepko čez dve uri, so prisotni kmetje in gosti izpostavili veliko problemov, ki jih pestijo. Žal pa sta tudi gosta v razpravi ponudila premalo rešitev, ki bi iz vedno bolj nezavidnega položaja potegnila slovenskega kmeta in njegovo lepšo prihodnost. (Jure Godler)
