25.8 C
Šentjur pri Celju
12/06/2021
sentjur.net

Praznovali 20. maj – svetovni dan čebel

»Čebelarjenje je v Sloveniji del kulture, saj je to ena izmed najstarejših in najbolj tradicionalnih dejavnosti na podeželju. Čebelarji smo ljudje z veliko ljubeznijo do čebel in s posebnim občutkom za ohranjanje narave, zato čebelarjenju upravičeno pravimo tudi poezija kmetijstva.« Slovenija je izvorna dežela kranjske čebele, ki jo odlikujejo mirnost, delavnost in odlična orientacija. V številnih deželah so avtohtone čebele zaradi vnašanja tujerodnih čebel z leti izginile, pri nas pa se je avtohtona čebela ohranila vse do danes. K temu je prispevala tudi pristopna pogodba Slovenije k Evropski uniji in Resolucija o zaščiti kranjske čebele z zavezo, da bomo izvajali ukrepe, potrebne za ohranitev kranjske čebele

Svetovni dan čebel

Letos bo preteklo četrto leto, odkar je dobila čebela svoj svetovni dan. Leta 2014 je predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč dal pobudo, da bi Organizacija združenih narodov razglasila 20. maj za svetovni dan čebel. Država Slovenija je popolnoma enotno pobudo podprla in po zahtevnem triletnem delu je OZN 20. decembra 2017 sprejel resolucijo o 20. maju kot svetovnem dnevu čebel. Pobudo je leta 2015 v Južni Koreji soglasno podprla tudi svetovna čebelarska organizacija Apimondia.

Zakaj 20. maj? 20. maja se je rodil Anton Janša (1734–1773), slovenski čebelar, začetnik sodobnega čebelarstva in eden največjih strokovnjakov za čebele tistega časa. Janša je bil prvi moderni učitelj čebelarstva na svetu in avstrijska cesarica Marija Terezija ga je imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi Čebelarski šoli na Dunaju. Poznan je postal še pred svojo smrtjo leta 1773. Po letu 1775 so morali vsi državni čebelarski učitelji učiti čebelarstvo po njegovi vsebini in metodi poučevanja.

Slavko Špur

Kakšen je namen?

Glavni namen svetovnega dne čebel je, da ljudi opozorimo na to, da so čebele (in ostali opraševalci) izredno pomembni (čebelji pridelki, opraševanje, ohranjanje okolja …), da so čebele v mnogih državah in regijah zaradi različnih vzrokov ogrožene, in kaj moramo vsi skupaj storiti v prihodnje, da bomo čebele in ostale opraševalce ohranili. Ob tem ni odveč poudariti, da čebele za svoj obstoj potrebujejo čist zrak, vodo in čisto okolje v širšem smislu. To pomeni, da če bomo ohranili okolje do te mere, da bodo čebele lažje preživele, da bomo tudi ljudje živeli v lepšem in bolj zdravem okolju.

Število prebivalcev na Zemlji se povečuje, s tem se povečuje tudi poraba hrane. Pridelovalci hrane so prisiljeni v intenzivno kmetijstvo in sajenje monokultur. S tem se potrebuje tudi vedno več travnikov za njihovo širjenje kot tudi krčenje gozdov. Na ogromnih površinah, kjer so posejane monokulture, pa te pestijo bolezni in škodljivci. Že naši predniki so se zavedali, da je potrebno tisto, kar iz narave vzameš, tudi vrniti, da se ohrani ravnovesje. Tako so se s kolobarjenjem na kmetijskih površinah izognili marsikateri nevšečnosti. Travnike, ki so jih imeli nekoč, pa so zacveteli v vseh pisanih barvah in jih šele po cvetenju pokosili.
S takšnim pozitivnim ravnanjem so prispevali k ohranjanju narave. Tega se sedaj sami vedno bolj tudi zavedamo. V prostor sadimo medovite rastline, ki prispevajo k preživetju in ohranitvi čebel kot tudi ostalih opraševalcev. S takšnim ravnanjem prispevamo k ravnovesju v naravi, v kateri bivamo.

Velik pomen za človeka

Pomen čebele je izjemno velik, saj s svojo opraševalno funkcijo vrši, da se habitati ohranjajo oziroma da se izboljšujejo, če seveda ljudje ne uničujemo okolja. Je namreč tista žival, ki je za ekosisteme najbolj občutljiva. Čebela ima izjemno funkcijo, saj ima sposobnosti, da lahko oprašuje in v naravi pobere, kar ji ustreza za razvoj družine. S tem seveda ne želim zmanjševati vloge drugih opraševalcev. Je pa dejstvo, da je čebela ena od najbolj razvitih živalskih bitij. Čebelja družina je superorganizem, kjer vse poteka po določenih pravilih, ki jih je postavila narava in del te narave so čebele. Konec koncev je prvi konkretni rezultat svetovnega dneva čebel tudi, da je EU spoznala pomen čebel in čebelarstva in za naslednje obdobje v okviru EU ukrepov za področje čebelarstva predlaga 70 % več sredstev.

»Seveda pa sam ponos in lepe besede ne bodo pomagali čebelam in čebelarjem. Čebelarji si predvsem želimo, da se čebele čim prej razglasijo za ogrožene po vsem svetu in zatem sprejmejo programi, ki bodo dolgoročno zagotavljali njihov obstoj. Takšno pozitivno ravnanje bo prispevek k ohranitvi naše skupne narave za naslednje rodove.« S temi besedami je Slavko Špur, predsednik čebelarskega društva Ponikva poudaril skrb, s katero se še posebej ukvarjajo v samih društvih širom po Sloveniji. (Slavko Špur, Tjaša Ferlež, Foto: Slavko Špur)

Sorodne novice

Leto 2020 je bilo po čebelarski plati podpovprečno leto

Jure Godler

Čebelarji Ponikva: Usmerjeni v pripravo 100-letnice društva

Jure Godler

Tradicionalni slovenski zajtrk: Čebelice, moje prijateljice…

Jure Godler

Naj medi

Tjaša Ferlež
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več